Danes smo obhajali 35-letnico prihoda salezijancev v Maribor in 6. obletnico blagoslovitve nove cerkve sv. Janeza Boska. Današnje žegnanje je povzdignil mons. dr. Peter Štumpf, soboški škof in tudi nekdanji župnik te župnije.
Objavljamo nekaj izvlečkov iz pridige, več pa naj spregovorijo slike. Najbolje pa je, da si križev pot umetnika Petra Jovanovića ogledate v naši cerkvi.
Spoštovani gospod župnik Janez Potočnik, kaplan Mitja Franc, dragi bratje in sestre.
Blagoslov in postavitev križevega pota, ki je delo umetnika gospoda Petra Jovanoviča, na praznik Kristusa Kralja, nas z vso neizprosno ostrino tega težkega kužnega časa naravnost porine v globine skrivnosti zla, ki nas vse v takšni ali drugačni obliki sedaj močno pesti…
Ko sem v preteklih dneh premišljeval o tem današnjem, bogoslužno tako lepem in pomenljivem dogodku, se mi je ves čas vsiljevala misel, da bolj primernega časa ne bi mogli izbrati. Če smo se nekdaj v šolskih klopeh dolgočasno presedali med urami zgodovine, ko smo tam slišali kaj o strahotah kuge v srednjem veku, pobiranju mrličev po cestah in sežiganju trupel; pa o črnih kozah in pozneje španski gripi, se nas to ni kaj dosti dotaknilo, ker smo se počutili varne …
Nov križev pot v tej čudoviti cerkvi sv. Janeza Baska v Mariboru z današnjim dnem postaja nadvse pomemben pomnik na današnje čase, predvsem pa opomnik, kaj se lahko zgodi, če hodimo po naših poteh brez Kristusa in njegovega povabila, naj vsak človek na tem planetu vzame svoj križ ter hodi za Njim. Ne gre za mazohizem človeštva. Itak je trpljenja na tem svetu že preveč, brez sedanje epidemije …
Sobrat Tone Ciglar, ki je v teh dneh na sebi tudi začutil križ nesrečne epidemije, in zato ne more biti z nami, kar ga sedaj sicer zelo, zelo dosti stane in je to zanj večji križ, kot pa križ virusne ‘korone’, se je poskušal spustiti v skrivnostne globine trpljenja s knjižico Gospodovo usmiljenje bomo opeval. V tej knjižici v globinah trpljenja hodi z Jagnjetom, ki je na križu odvzelo grehe sveta …
Križev pot umetnika, gospoda Petra Jovanoviča, na sebi nosi naše vsakodnevnosti. V teh vsakodnevnostih smo vsi dokaj povprečni, včasih bolj skrbni zase in za druge, včasih pa povsem brezbrižni in malodušni. Odvisno pač, kakšen je dan in v kakšnem razpoloženju smo. Vendar pa je povprečnost nevarna …
Zelo pomenljivo je v knjižici sobrata Toneta izpovedal umetnik Peter Jovanovič: »Vse do takrat, ko bo Križani v kotu ali na steni v stanovanju, se ni treba bati za krščansko vero. Kristusova vera je človeštvu prinesla daleč največ, četudi ne brez napak, za kar pa smo krivi mi ljudje.«
Kraljevanje Kristusa na križu po naših stanovanjih pomeni kraljevanje Boga nad našo povprečnostjo in duhovno lenobo. Gre za takšno prisotnost Boga med nami, ki nam nenehno govori o tem, kdo smo in kakšni smo …
Nov križev pot v cerkvi sv. Janeza Boska v Mariboru naj v nas prebuja usmiljenje drug do drugega in nas drami iz vsakodnevne povprečnosti. To usmiljenje je prt, v katerem si Jezus Križani nadvse želi brisati svoj izmučeni, okrvavljeni in opljuvani obraz.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil. Amen.
