V dneh pred malim šmarnom se tudi v Don Boskovem centru v Mariboru zahvaljujemo Gospodu za tri mlade sobrate, ki so se odločili nadaljevati pot z don Boskom – med njimi je tudi naš rojak Filip Veber.
Filip Veber, naš rojak, je avgusta začel dveletno obdobje tirocinija oz. vzgojne prakse, ki jo opravlja v Domu Janeza Boska v Želimljem. Po izteku dveletnih prvih redovnih zaobljub se je odločil, da svoje življenje nadaljuje kot don Boskov salezijanci.
Skupaj z Gregorjem Markelcem je v četrtek 6. septembra obnovil redovne zaobljube v cerkvi Marije Pomočnice; pri bogoslužju so sodelovali mladi pevci iz Cerknice, oba pa so “podprli” tudi mladi iz obeh dijaških domov (Rakovnik in Želimlje), domači (tudi predstavniki mladih iz Maribora), drugi verniki ter sobratje na čelu z inšpektorjem Markom.
Inšpektor Marko je nagovoril mlade sobrate in vernike ob evangeljskem odlomku »Kdor hoče hoditi za menoj«. Don Bosko je bil sanjač in je svoje sanje vzel zares. Inšpektor je posebej izpostavil don Boskove sanje, ki jih je imel pri 31-ih letih in so neke vrste nadaljevanje sanj pri njegovih 9-ih letih. Marija ga povabi, naj neutrudno gre za njim med množico živali. Tudi nekateri pastirji so mu pomagali, a so ga kmalu zapustili. Marija ga je bodrila in mu dala trak, na katerem je pisalo »pokorščina«. Don Bosko je trak privezal mladim na čelo in ti so ostali z njim.
Mladim salezijancem je na srce položil tri misli. Prva je obnovitev zvestobe v hoji za Gospodom, ki jih je poklical in se navezal na prvi del evangeljskega odlomka: »Če hoče kdo hoditi za menoj …« Druga je obnovitev zvestobe don Bosku danes. Ob tem se je navezal na stavek iz Svetega pisma: »… naj se odpove sebi in vzame svoj križ …« Tretja obnovitev pa je obnovitev zvestobe skupnosti. S tem je končal stavek: »…ter (ponovno) hodi za menoj.«
Svojo pridigo je inšpektor Marko zaključil s pomenljivo ugotovitvijo, da smo tudi danes del velikih don Boskovih sanj, ki jih ne smemo nehati sanjati, saj smo sinovi sanjača.
Slavje sej je po sveti maši nadaljevalo v prijetnem in veselem druženju, pri katerem smo se vsi skupaj zahvaljevali Bogu in Mariji za dar poklicanosti teh mladih fantov.
