Društvo Salezijanski mladinski center Maribor je 10. 12. 2019 organiziralo mednarodno konferenco, skupaj z uglednimi strokovnjaki, ki so podkrepili inovativno idejo novega orodja v mladinskem delu.
Na samem začetku nas je nagovoril g. Primož Ferjančič, predstavnik programa Erasmus+ Mladi v akciji nacionalne agencije Movit, ki je financirala projekt strateškega partnerstva KA2.
Dr. Andrej Naterer je na konferenci spregovoril o duševnem zdravju mladih v Sloveniji in EU ter predstavil podatke raziskave Slovenska mladina 2018/2019, ki je zadnja izmed raziskav o stališčih in vrednotah mladih iz Slovenije. Izpostavil je problem individualizacije med mladimi, ki je v porastu tako v Sloveniji, kot tudi v EU. Na ravni vrednot se je trend individualizacije, ki se je začel že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja, nadaljeval tudi v obdobju 2010–2018. Individualizacija se jasno izraža v družinskem življenju: mladi v Sloveniji so v odnosu do staršev in prihodnjega družinskega življenja sorazmerno individualistično naravnani. Raziskava je tudi pokazala, da narašča stres med mladimi in, da je zadovoljstvo z življenjem sorazmerno nizko.
Sanja Obaha Brodnjak, magistra zakonskih in družinskih študij je predstavila rezultate projekta ter spregovorila o novem orodju s 5. moduli kot intelektualnem rezultatu. Poudarila je, da drugim lahko damo samo to, kar imamo in česar nimamo, ne moremo dati. Zato smo vsi, ki delamo z otroki, mladostniki in skupinami odgovorni in poklicani, da poskrbimo za svojo osebno rast. Tako odgovorno poskrbimo, da imamo dati največ kar lahko. Osebna rast je temelj kvalitetnega mladinskega in pedagoškega dela in ne zgolj nadgradnja. Je temelj, ki smiselno povezuje različne vidike mladinskega dela in sodobne edukacije. Je tudi temelj emocionalnega, fizičnega, intelektualnega in duhovnega zdravja. Rezultat osebne rasti je sprememba. Da le-to dosežemo, ni dovolj želja ali hrepenenje, dodati moramo orodje – akcijo – aktivnost, da željena sprememba postane realnost. Rezultati projekta so pokazali, da z uporabo orodja za osebno rast dosežemo osebno spremembo in s tem MI postanemo najpomembnejše ORODJE v mladinskem in pedagoškem delu. Osebna rast mladinskih in pedagoških delavcev pozitivno vpliva na rast na treh nivojih: na mladinskega/pedagoškega delavca, na skupino kot celoto ter vsakega posameznika znotraj le-te.
- Barbara Simonič, je spregovorila o pomembnosti relacijskih procesov znotraj različnih sistemov (v razredu, skupini, med sodelavci,…). Spregovorila je o odnosih, za katere je pomembno ne le, da so, ampak je pomembno tudi kakšni so odnosi. Pomembna je kvaliteta odnosa, saj nas prav ti odnosi oblikujejo. Tudi otrok potrebuje za svoj dokončni razvoj odnose. Ob rojstvu je otrok še nedograjen, čeprav ima anatomsko vse dele telesa, je kakor surov material z gentskim odtisom in edinstvenim razponom zmožnosti, katere se lahko razvijejo v določenih načinih skozi izkušnje, še posebej socialne oziroma odnosne. Izkušnje aktivirajo ustvarjanje nevronskih poti in ta aktivacija direktno vpliva na to, kako se vzpostavijo določene povezave v možganih otroka. Zato otrok potrebuje ob sebi odrasle možgane, da lahko regulira svoje notranje stanje. Predvsem pomembno pa je, kakšen odziv bomo dali odrasli otroku.
ddr. Stanko Gerjolj je za konec konference predstavil pomembnost osebne rasti skozi izkustveno učenje. Poudaril je, da je celostna izkustvena edukacija zasnovana kot proces, ki v prvi vrsti spodbuja človekovo osebno rast. Zato mu preko učne vsebine z izkustvenimi pristopi omogoča, da v konkretnih situacijah, »tukaj in zdaj«, pridobiva novo znanje, ki se navezujejo na njegove avtobiografske in kolektivne izkušnje. Za-vestno zaznavanje samega sebe in okolja, poučevanje in učenje z vidika kontakta oz. stika ter spodbujanje intersubjektivnih odnosov so osnova za človekovo doživljanje in odkrivanje samega sebe.
