Dva počitniška dneva smo izkoristili za medsebojno druženje, enega pa za izlet v Vulkanijo na Goričkem. Ob filmu Pogum smo razmišljali o svojem življenju, o svoji družini ter o odnosih v njej. Drug drugemu smo zaželeli, da bi se poslušali, da bi znali prositi, da bi se znali zahvaljevati in da bi si znali tudi odpuščati.
Vsak dan se nas je skupaj z animatorji zbralo kakih petdeset. Celoten dan je zaznamoval ogled filma Pogum. Srečali smo se z rdečelaso deklico, ki želi živeti svoje življenje in se zato upre starodavnim družinskim navadam – zato pa se spreta z mamo. In zato se zgodi nekaj nepredstavljivega (v pravljicah je vse mogoče) in deklica mora premagati kar nekaj preizkušenj, da reši mamo in da se zgodba srečno konča. In to z zelo lepim sporočilom: potrebno se je poslušati, zaupno prositi, se zahvaljevati in si tudi odpuščati. Le tako lahko spreminjamo sebe in druge, da bi bili vedno boljši … in tudi srečnejši.
Zadnji dan oratorija smo se odpravili na ogled Vulkanije – v Grad na Goričkem. Tam naj bi pred davnimi leti izbruhnil čisto pravi vulkan in tam so našli tudi ostanke tega vulkana. Marsikaj smo se naučili o vulkanih, doživeli vsaj kanček tega, kako zelo so lahko vulkani nevarni … in se za konec podali še na ogled največjega gradu na Slovenskem – ki ima kar 365 sob, kot je dni v letu.
